Podjetnik, ki je enkrat že bil v težavah, ni nujno bolj odporen na naslednjo krizo. Ni pa tudi nujno bolj krhek. Raziskava kaže, da je razlika predvsem v tem, kako človek razume nazadovanje, in koliko časa je od zadnjega pretresa minilo.
Naravni poskus
Raziskovalci z Univerze v Gentu, Državne univerze Kolorado in KU Leuven so junija 2020, v prvih mesecih covida, anketirali podjetnike, ki so med letoma 2015 in 2019 že poiskali pomoč pri flamski organizaciji DYZO. Vsi so torej imeli za sabo eno krizo in so pravkar dobili drugo. V analizo je vstopilo 164 še vedno aktivnih podjetnikov.
Vprašali so jih po zadovoljstvu z življenjem tik pred pandemijo in med njo. Povprečje pred krizo je bilo 6,1 na lestvici od 0 do 10. Do junija 2020 je 43 odstotkov podjetnikov poročalo o padcu, v povprečju za 2,7 stopnje. To ni malenkost. Gre za razliko med človekom, ki se zjutraj loti dela, in človekom, ki komaj vstane.
Dobra novica je, da padec ni bil enakomeren. Razlika med tistimi, ki so ga doživeli, in tistimi, ki so ga ubranili, je bila napovedljiva.
Dve naravnanosti
Raziskovalci so merili tako imenovano ciljno naravnanost, dokaj stabilno osebnostno lastnost, ki opisuje, kam človek usmeri pozornost, ko se stvari zamajejo.
Učna naravnanost. Podjetnik, ki nazadovanje razume kot priložnost, da nekaj razume in se nauči. Pri visokem rezultatu, 6 od 7, je bila verjetnost padca zadovoljstva 32 odstotkov. Pri nizkem, 3 od 7, kar 70 odstotkov.
Naravnanost v zaščito. Podjetnik, ki se ukvarja predvsem s tem, da ne bi izpadel slabo pred drugimi. Pri visokem rezultatu je bila verjetnost padca 57 odstotkov, pri nizkem 33 odstotkov. Energija gre v varovanje ugleda, ne v prilagajanje.
Zanimiv je tretji rezultat. Želja po dokazovanju, torej naravnanost v uspeh pred očmi drugih, ni imela nobenega merljivega učinka, ne v dobro ne v slabo.
Tri leta
Najbolj uporabna ugotovitev za mentorja je časovna. Zaščitni učinek učne naravnanosti se ne obnovi takoj. Polno moč dobi šele približno tri leta po prejšnji krizi. Pri močno učno naravnanem podjetniku pade verjetnost padca zadovoljstva s 35 odstotkov pri treh letih na 30 odstotkov pri petih.
To pomeni, da podjetnik, ki je prejšnji pretres doživel pred letom ali dvema, ni le finančno bolj izpostavljen. Tudi njegove psihične rezerve so še prazne, in celo dobra miselna naravnanost ga takrat ščiti manj.
Kdor se po nedavni krizi odziva počasneje ali bolj obrambno, ni nujno slab podjetnik. Lahko je preprosto še utrujen. Vprašanje, kdaj je bila prejšnja težava in kako se je končala, pove o tempu dela z njim več kot marsikatera bilančna postavka.
Kaj lahko naredite
Poznajte svojo prvo misel. Ko posel zaniha, kaj se vam zgodi najprej? Vprašanje „kaj je tu narobe in kaj se moram naučiti“ pelje drugam kot vprašanje „kaj si bodo mislili“. Prvo je mogoče urediti, drugo se vrti v krogu.
Preoblikujte, ne tolažite. Raziskovalci opozarjajo, da učne naravnanosti ni treba imeti prirojene. Mogoče se je je priučiti, pogosto prav tako, da nekdo od zunaj pomaga postaviti vprašanje drugače.
Preštejte leta. Če je od zadnje resne težave minilo manj kot tri leta, načrtujte več rezerve. Manj hkratnih projektov, bolj konservativna likvidnost, bolj zavestno razbremenjevanje.
Ne merite samo podjetja. Zadovoljstvo z življenjem ni mehka postranska tema. V tej raziskavi je bilo napovednik tega, kako se bo podjetnik odzval na naslednji pretres.
Podjetniki, ki k nam pridejo, so pogosto že nekaj prestali. Zato na začetku vprašamo, kdaj je bila prejšnja težava. Delo na tem, kako podjetnik razume nazadovanje, ni mehčanje pogovora, ampak eden redkih vzvodov, ki dejansko vpliva na naslednji krog.
Vzorec je flamski, iz ene same podporne organizacije, odzivnost ankete je bila 8,5 odstotka, analizirani pa so bili le podjetniki, ki so bili ob anketi še aktivni. Navedenih številk ne predstavljamo kot slovenskih podatkov.
Obe oceni zadovoljstva sta bili zbrani z isto anketo junija 2020, zato se ocena za obdobje pred krizo opira na spomin. Raziskava zajema začetne mesece ene same krize, druge vrste pretresov lahko delujejo drugače. Ciljna naravnanost je splošna psihološka lastnost, zato je mehanizem prenosljiv, mejne vrednosti pa ne.
Vir
Knockaert, M., DeTienne, D., Coppens, K. & Lambrecht, J. (2024). Maintaining life satisfaction when faced with multiple crisis episodes: the role of entrepreneurs' goal orientation. International Journal of Entrepreneurial Behavior & Research 30(6), 1480-1501. doi.org/10.1108/IJEBR-09-2022-0834
Povzetek je pripravila raziskovalna skupina Early Warning Europe Network (EWEUN), ki recenzirane študije prevaja v prakso za organizacije v mreži. Za slovenski kontekst ga je uredila ekipa Early Warning Slovenia.
