Vprašanje, ki ga v mentorskem pogovoru ni mogoče zaobiti, se sliši preprosto. Vztrajati, začeti znova ali zaključiti? Nanj se običajno odgovarja s številkami. Ta raziskava dodaja drugo plat, ki je vsaj tako napovedna: kako podjetnik ravna sam s sabo, potem ko je šlo narobe.
Kdo je bil v raziskavi
Karlien Coppens in Mirjam Knockaert z Univerze v Gentu sta junija 2020 anketirali podjetnike, ki so med letoma 2015 in 2020 poiskali pomoč pri flamski organizaciji DYZO. V analizo je vstopilo 177 podjetnikov s polnim delovnim časom. Od teh jih je 141 nadaljevalo podjetje, ki je bilo v težavah, 36 pa je po propadu vodilo novo.
Merili sta, koliko ti ljudje po krizi še vedno cvetijo, kar v raziskovalnem jeziku pomeni kombinacijo dveh stvari: koliko energije imajo in koliko se še naprej razvijajo.
Prvi rezultat je spodbuden. Povprečje je bilo 4,7 na lestvici od 1 do 7, torej nad sredino. In to pri skupini, kjer je vsak peti svoje podjetje izgubil skozi stečaj, prisilno prodajo ali likvidacijo. Kriza v podjetju ni enako izčrpan človek.
Dva vira moči
Nauki iz krize. Najmočnejša povezava v celotni raziskavi. Podjetniki, ki so znali povedati, kaj so se naučili, na primer da zdaj bolje izpeljejo strategijo ali da težave opazijo prej, so poročali o občutno več energije in razvoja. Pomembno: učinek je bil enak pri tistih, ki so podjetje rešili, in pri tistih, ki so ga izgubili. Nauk ni tolažilna nagrada za neuspeh, ampak deluje ne glede na izid.
Samosočutje. Sposobnost, da človek po padcu s sabo ravna približno tako, kot bi s prijateljem. Da neuspeh razume kot nekaj človeškega, ne kot dokaz, da z njim nekaj ni v redu. Tudi to je bilo povezano z več energije, a najbolj jasno pri tistih, ki so podjetje nadaljevali. Pri podskupini, ki je podjetje izgubila, povezava ni bila statistično značilna.
Pomembna je bila še tretja ugotovitev: podjetniki z občutkom, da imajo svojo usodo v svojih rokah, so po krizi cveteli bolj.
Ista človeka, druga vloga
Najbolj nenavaden del raziskave je primerjalna skupina. Raziskovalki sta pogledali tudi 127 primerljivih ljudi, ki so po težavah s podjetjem prešli v redno zaposlitev. Pri njih ni deloval noben od obeh dejavnikov. Ne nauki, ne samosočutje.
Razlaga je smiselna. Oba vira moči se napajata iz avtonomije in iz možnosti, da človek naslednjič ravna drugače. V podjetniški vlogi je ta možnost vsakodnevna. V zaposlitvi je bistveno manjša.
Nasvet „pojdi v službo, spočij se“ ni nevtralen. Za nekoga je olajšanje, za nekoga drugega odvzem prav tistega, kar mu vrača energijo. Vredno je vprašati, katero od obojega je pred nami.
Kaj lahko naredite
Zapišite, kaj bi danes naredili drugače. Ne v glavi, na papir. Tri do pet stvari, konkretno. To ni vaja v samokritiki, ampak korak, ki v tej raziskavi najbolj zanesljivo napove, da se boste pobrali.
Ločite napako od sebe. Podjetje je propadlo, ni pa propadel človek. Raziskave kažejo, da se samosočutja da naučiti in da varuje počutje takrat, ko je najbolj na udaru.
Poglejte, kaj je še vedno vaše. Občutek nadzora nad lastno potjo je bil povezan z boljšim okrevanjem. Po krizi se pogosto izgubi. Vrne se z majhnimi, dokončanimi odločitvami, ne z velikimi načrti.
Skupen pregled „kaj bi danes naredil drugače“ je del mentorskega pogovora, ne postranska tema. In drugo priložnost razumemo širše od odpisa dolgov: pravna in finančna razbremenitev sta nujni, nista pa dovolj, da se človek vrne v formo.
Gre za samoocene, zbrane v eni časovni točki pri strankah ene flamske organizacije, z 8,5 odstotka odzivnostjo ankete. Vzroka in posledice zato ni mogoče povsem ločiti: mogoče je tudi, da je podjetnikom, ki jim gre bolje, lažje biti prizanesljiv do sebe. Navedenih številk ne predstavljamo kot slovenskih podatkov.
Anketa je potekala junija 2020, kmalu po izbruhu covida. Psihološki mehanizmi niso vezani na državo, zato je osnovno sporočilo prenosljivo, mejne vrednosti pa ne.
Vir
Coppens, K. & Knockaert, M. (2025). Entrepreneurs' thriving after venture distress: The role of self-compassion, learning, and venture failure. Business Research Quarterly, spletna objava pred tiskom. doi.org/10.1177/23409444241293813
Povzetek je pripravila raziskovalna skupina Early Warning Europe Network (EWEUN), ki recenzirane študije prevaja v prakso za organizacije v mreži. Za slovenski kontekst ga je uredila ekipa Early Warning Slovenia.
